Ebola - bolezen revščine

Ko je Peter Piot leta 1976 v svoj laboratorij v Antwerpnu

prejel termovke z do takrat še neznanim virusom, se ni zavedal, da je na pragu

odkritja ene najsmrtonosnejših bolezni v zgodovini – ebole.

 

V termovkah, ki so v osebni prtljagi na potniškem letalu

prispele na Inštitut za tropsko medicino v drugem največjem belgijskem mestu,

so bili vzorci krvi belgijske redovnice, ki je delovala v Zairu, danes

Demokratični republiki Kongo, in je zbolela za skrivnostno boleznijo.

 

Ker za ebolo še ne poznamo cepiva ali zdravila, je Piotov

nasvet še vedno enak pristopu, ki ga je uporabil pred 38 leti. "Milo,

rokavice, izolacija bolnikov, uporaba sterilnih igel," svetuje, a vseeno

dodaja, da je v teoriji to lažje uresničevati kot v praksi.

 

Kot je pojasnil v pogovoru za Financial Times, smo ljudje

postranski gostitelj virusa, ki se skriva drugje, po dosedanjih dognanjih

najverjetneje v sadjejedih netopirjih, medtem ko prosto v naravi ne more

preživeti. Okužimo se tako popolnoma naključno, pri lovu ali pripravi mesa, saj

so netopirji v mnogih delih Afrike še vedno del prehrane. In dodaja, človek ni

ravno dober gostitelj, saj ga virus v dveh tednih od okužbe ubije in s tem

izgubi gostitelja.

 

Gre za bolezen revščine in nedelujočih zdravstvenih

sistemov, vsi dosedanji izbruhi so se začeli na območju bolnišnic, kjer se niso

upoštevala osnovna pravila higiene, med drugim uporaba sterilnega zdravstvenega

pribora. Po navadi so prav zdravstveni delavci med prvimi in najpogosteje

okuženimi. Če bi se okuženi z ebolo pojavil v Londonu, je prepričan, da ne bi

prišlo do epidemije.

 

Vir: rtvslo.si