Grožnjan - mesto umetnikov v osrčju Istre

Pred 50 leti je bil Grožnjan povsem opustelo mesto, tako kot številna, ki so jih po povojnem eksodusu zapustili italijanski prebivalci.

Maja leta 1965 ga je skupina umetniških zanesenjakov oklicala za mesto umetnikov, zavihala rokave in več podrtij kmalu spremenila v prebivališča z delavnicami in galerijami, odprtimi za javnost.

Med prvimi, ki so v to privlačno istrsko mesto pripeljali umetnost, je bilo veliko Slovencev. Nenavaden pojav revitalizacije pa je vzbudil tudi mednarodno pozornost in privabil številne tuje obiskovalce in umetnike, ki so bili pripravljeni sodelovati na razstavah.

Prva se je v vas naselila likovna umetnost

Dr. Stane Bernik je odprl galerijo leta 1973. Po letnici je dobila tudi ime Studio B 73. Časov neobičajne preobrazbe istrskega mesteca se spominja tako: "Leta 1963 sem kot študent pripravljal diplomo in knjigo Koper, Piran in Izola. Obiskal sem vsa ta mesta in hodil po Istri. Leta 1965 sem izvedel za akcijo kiparja Aleksandra Rukavine ter slovenskih in hrvaških umetnikov. V Grožnjan sva prišla s Spacalom. Takrat je bilo tam že zelo dejavno, mesto umetnikov pa formalno že ustanovljeno. Največ je bilo likovnih dejavnosti in kazalo je, da gre za resne napore. Zatem je začela delati tudi Glasbena mladina iz Zagreba. Iz teh dveh kanalov se je takrat polnil Grožnjan z izjemnimi vsebinami, ki so segle tudi v mednarodni prostor."

Takrat se je začela tudi prenova?

To je bila osnovna zamisel. Naša naloga je bila, da obnovimo Grožnjan. Najprej zato, da smo tam lahko prebivali in si uredili delovišča, ateljeje in galerije. Začela se je tudi gradnja koncertne dvorane, brez katere bi glasbenih dejavnosti ne bilo. Bili smo zelo dejavni in angažirala se je vodilna in zelo vitalna likovna generacija. Ne bom našteval vseh umetnikov, a omenim naj Karla Zelenka, ki je sodeloval kot predsednik društva likovnih umetnikov Slovenije. Resno smo prijeli za delo in vse skupaj je izzvenelo kot manifestativni nastop.

Vir: rtvslo.si