Kjer osel leži, tam dlako pusti

Kupov smeti pred svojim pragom si ne želi nihče. Prav tako na tak kup – ali pa na nasmetene poti – res ne želimo naleteti na izletu v naravo. Tudi zato se znamo Slovenci ob čistilnih akcijah odlično angažirati in zaradi uspešnih akcij iz preteklih let je divjih odlagališč pri nas vse manj. Prva akcija Ekologov brez meja Očistimo Slovenijo v enem dnevu je leta 2010 postregla s številnimi presežki. Rekordna udeležba 270.000 prostovoljcev in dobra organizacija sta omogočili, da je bila narava v samo enem dnevu odrešena več kot 20.000 ton nezakonito odvrženih komunalnih odpadkov.

Toda to žal ne pomeni, da je problem rešen in da ni več tistih, ki menijo, da je narava primeren kotiček za ostanke njihove stare kopalnice. Po ocenah društva Ekologi brez meja je neočiščenih divjih odlagališč v Sloveniji še vedno več kot deset tisoč. Veliko divjih odlagališč, ki so se nabirala skozi desetletja, ko ni bilo na voljo niti primerne infrastrukture za odlaganje in ravnanje z odpadki, je vendarle že bilo saniranih. Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik.

Proizvodnja smeti se ne ustavlja

Količina smeti se na svetu in tudi v Sloveniji iz leta v leto strmo povečuje. Povprečen Slovenec oziroma Slovenka vsak dan proizvede 1,3 kilograma odpadkov ali skoraj pol tone na leto. Trendi na tem področju niso spodbudni. S koncem recesije se je začela poraba povsod po svetu in tudi pri nas zelo hitro povečevati, z njo pa tudi količina odpadkov. Kar ni presenetljivo, saj med izdelki močno prevladujejo tisti z izredno kratkim rokom uporabe. Brez globljih sprememb v načinih, kako načrtujemo izdelke in njihovo uporabo, nas utegne neskončno povečevanje količine smeti, ki gre danes še vedno tesno z roko v roki z rastjo gospodarstva, pokopati pod sabo. Samo čistilne akcije ne bodo zadoščale.

 

Slovenci smo sicer po količinah ločeno zbranih odpadkov v svetovnem vrhu. Toda ločevanje predstavlja le en korak. Veriga, ki mora delovati, če naj bo naša družba bolj ekološka, pa je precej daljša. Številne stvari so danes izdelane predvsem z mislijo na čim nižjo ceno in čim večje število kupcev oziroma uporabnikov, toda zato pogosto niti niso primerne za recikliranje ali pa je to ekonomsko in energijsko nesmotrno. Problem embalaže, ki ni primerna za recikliranje, je postal veliko očitnejši v zadnjem času, odkar je Kitajska postavila nove standarde in znatno zmanjšala svoj uvoz embalaže za predelavo.

 

Če se želimo izogniti temu, da problem le prestavimo iz nekega konca na drugega, bo treba na novo premisliti o celotni verigi. Evropska unija prav zato razvija koncept krožnega gospodarstva, v katerem imata osrednjo vlogo vnovična uporaba in kroženje snovi. Toda to zahteva prilagajanje proizvodnih procesov, saj morajo nastati odpadki, ki dejansko so kot surovina uporabni. Gre za zahteven proces, ki bo zahteval veliko premisleka, načrtovanja in navsezadnje tudi finančnih sredstev.

Vir: radioprvi.rtvslo.si