Količina nevarnih odpadkov v Sloveniji se povečuje

V Sloveniji je lani nastalo okoli 133.000 ton nevarnih odpadkov, kar predstavlja približno dva odstotka količine vseh v tem letu v državi nastalih odpadkov. Količina nevarnih odpadkov se po ugotovitvah statističnega urada povečuje, lani jih je bilo 32 odstotkov več kot leta 2007. Povečuje se zlasti količina nevarnih komunalnih odpadkov.

V Sloveniji je lani v okviru komunalnih odpadkov nastalo približno 6700 ton nevarnih odpadkov, potem ko jih je bilo leta 2007 okoli 2900 ton. Tako je lani prebivalec Slovenije povprečno pridelal 3,2 kilograma nevarnih komunalnih odpadkov, v danes objavljeni statistiki ob evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki poteka od 17. do 25. novembra, navaja statistični urad.

Količinsko je največ nevarnih komunalnih odpadkov lani nastalo v primorsko-notranjski statistični regiji - 4,4 kilograma na prebivalca, najmanj pa v zasavski regiji - dva kilograma na prebivalca.

Medtem je bil delež nevarnih komunalnih odpadkov med vsemi v Sloveniji nastalimi komunalnimi odpadki na ravni statističnih regij najvišji v osrednjeslovenski (3,1 odstotka), najnižji pa v zasavski regiji (0,2 odstotka).

Večino nevarnih komunalnih odpadkov je nastalo v gospodinjstvih, 4600 ton, od te količine je 74 odstotkov predstavljala zavržena električna in elektronska oprema.

Nakup te opreme se po oceni statistikov povečuje. "To med drugim potrjujeta tudi naslednja podatka: mobilni telefon je v letu 2017 imelo že 97 odstotkov posameznikov, računalnik pa 80 odstotkov gospodinjstev, v katerih je živela vsaj ena oseba, stara od 16 do 74 let," so navedli.

Gospodinjstva so v letu 2015 za nakup električne in elektronske opreme v povprečju porabila približno 387 evrov, kar je približno dva odstotka celotnega zneska denarnih sredstev, ki ga v povprečju porabi gospodinjstvo.

Od vseh v državi lani nastalih nevarnih odpadkov, okoli 133.000 ton, jih je največ, 74 odstotkov, nastalo v proizvodnih dejavnostih, 22 odstotkov jih je nastalo v storitvenih dejavnostih in štirje odstotki v gospodinjstvih. Med proizvodnimi sektorji je največ nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnji kovin, približno 27.000 ton, in v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov, skoraj 19.800 ton.

Slovenija je sicer lani skoraj 35.000 ton nevarnih odpadkov tudi uvozila, in sicer za predelavo, medtem ko jih je 58.000 ton izvozila v druge države članice EU.

Recikliralo se je 33 odstotkov v Sloveniji nastalih in v Slovenijo uvoženih nevarnih odpadkov, osem odstotkov se jih je sežgalo (sežig z namenom predelave in z namenom odstranjevanja), sedem odstotkov pa odložilo. V Sloveniji je lani obratovalo eno odlagališče za nevarne odpadke.

Slovenija se po deležu nevarnih odpadkov med vsemi odpadki uvršča pod povprečje EU. Če so ti odpadki na ravni EU v letu 2016 predstavljali štiri odstotke, je bil delež v Sloveniji dveodstoten. Največji delež nevarnih odpadkov, 40-odstoten, ima Estonija.

V EU je bilo leta 2016 nekaj več kot 100 milijonov ton nevarnih odpadkov. V gospodinjstvih jih je nastalo za 3,4 milijona ton in so predstavljali 1,6 odstotka celotne količine v gospodinjstvih nastalih odpadkov. Največji delež, 9,4-odstoten, v gospodinjstvih nastalih odpadkov je bil največji na Švedskem. Slovenski delež je z 1,3 odstotka pod evropskim povprečjem.

Vir:deloindom.si