Kontroverzen lov na tjulnje

"Cod cheeks, cod tongues, flipper pie" vabi izvesek ob cesti na krajevne delikatese v rustikalno obedovalnico nedaleč od St. John'sa. Lička polenovke, jezički polenovke in pita iz tjulnjevih plavutk. Dobrodošli na Novi Fundlandiji, enem izmed petih svetovnih središč spornega komercialnega lova na tjulnje.

 

Druga štiri so Grenlandija, Namibija, Norveška in Rusija, pri čemer je slednja leta 2009 prepovedala lov na tjulnje, mlajše od enega leta starosti.

Na Novi Fundlandiji, odročni kanadski provinci na skrajnem severovzhodu države in najstarejši britanski koloniji, kamor so žilavi angleški in irski priseljenci pripluli že v 16. stoletju, je bil tjulnjelov vedno ne samo del tradicije, ampak vir preživetja.

A če so avtohtona ljudstva kanadskega severa ulov uporabila (in ga še vedno uporabljajo) izključno za lastne potrebe, so komercialni vidik lova na tjulnje naglo prepoznali že prvi priseljenci. Nova Fundlandija je bila v tistem času še bolj neusmiljena, gola in jalova kot danes - iz trde, slane in od vetra prebičane zemlje ni vzklilo praktično nič, pa naj so še tako gnojili vrtove z naplavljenimi kapelani (vrsta male ribe, op. a.).

Možje so se iz gole nuje po preživetju vsako zgodnjo pomlad vkrcali na ladje, ki so plule do ledenih plošč Labradorja, kjer so po dva meseca lovili tjulnje, bogat vir maščobe, mesa, kože in krzna. Že sama pot je bila nevarna in mnogi se z nje konec pomladi niso vrnili. S tjulnjevim oljem so si nato razsvetljevali domove ali pa z njim po žličkah hranili shirane otroke in starce, meso konzervirali, kože ustrojili v škornje, kože pa oblekli.

500 let pozneje so se potrebe in življenjske razmere malce spremenile in danes so v mehke sivkaste kožuščke tjulnjev odeti novofundlandski "nouveau riche", iz kanadskega naftnega booma rojeni novi bogataši, ki za en plašč iz tjulnja v butiku Always in Vogue na glavni ulici St. John'sa odštejejo od 4.000 dolarjev naprej, za torbico od 1.500 dolarjev, cena škorenjcev pa se začne pri 600 dolarjih.

Vir:rtvslo.si