Lepe velikonočne praznike

25.03.2016 - 08:06

Velika noč (Vuzem)

je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih - na veliki petek so Jezusa

Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo,

pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja;

verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter

za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države

razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo)

jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo

določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telordeči pirhi so kaplje krvihren predstavlja žebljepotica in

ostala peciva pa trnjevo krono. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi

vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa.

Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah,

ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem.

Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in tudi danes odrasle

osebe običajno krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba

podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v

novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi

krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz

starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo,

pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.


 

Izračun datuma velike

noči

Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti

od datuma velike

noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust. Na prvem ekumenskem

koncilu v Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo

nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.

Vendar pa Cerkev nikoli ni popolnoma sledila

najnovejšim astronomskim odkritjem.

Rimskokatoliški cerkvi je v uporabi

formula, pri kateri lahko včasih pride do odstopanja za nekaj ur od realne

polne lune. Tako je bila velika noč v letu 1962 (in 1954 idr.) na drug datum

(zamik za en teden), kot bi bila v skladu z natančnimi astronomskimi

opazovanji.

Pravoslavne Cerkve uporabljajo za izračun

polne lune formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu,

tako izračunana polna luna odstopa od astronomske polne lune za več dni.

Posledično je velika noč v pravoslavju pogosto več kot teden dni pozneje kot v

Rimskokatoliški Cerkvi, zelo pogosto pa tudi sovpadata na isti dan. Leta 1923

so Pravoslavne Cerkve sklenile, da bodo začele uporabljati prenovljen koledar

za izračun velike noči. Nekatere so začele uporabljati novi koledar, novo

formulo je pa začela uporabljati le Finska pravoslavna Cerkev.