Na Unescovem Seznamu svetovne dediščine štiri slovenske znamenitosti

Slovenija je polna prelepih naravnih znamenitosti in bogate kulturne dediščine.

Od leta 1975 Unesco na Seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine zbira območja in znamenitosti, ki so kulturno, zgodovinsko, znanstveno ali v kateri drugi obliki izredno pomembne za svetovno dediščino. Mednarodni akt, ki je podlaga seznamu in ga je do danes ratificiralo že 193 držav, dediščino pravno ščiti pred vsakršnimi nenadzorovanimi posegi in zanemarjanjem s strani lokalnih upravnih organov. V ta namen lahko nekatere znamenitosti in območja vpisana na seznam zaprosijo tudi za sredstva iz denarnega sklada Svetovne dediščine.

Na seznam je trenutno vpisanih 1073 znamenitosti in območij: 832 kulturnih, 206 naravnih in 35 "mešanih".

Slovenija je na seznamu zastopana od leta 1986. Prve so bile med svetovno naravno dediščino uvrščene Škocjanske jame. Na spletni strani Unesco je o njih sledeče napisano: "Ta izjemen sistem apnenčastih jam obsega zrušene doline, približno 6 kilometrov podzemnih prehodov s skupno globino več kot 200 metrov, številne slapove in ​​eno največjih znanih podzemnih komor. Znamenitost, ki se nahaja na Krasu, je ena izmed najbolj znanih na svetu, kjer poteka proučevanje kraških pojavov." Lani je Škocjanske jame obiskalo 177.800 ljudi, kar jih uvršča med eno najbolj priljubljenih naravnih znamenitosti pri nas.

Druga slovenska naravna znamenitost, ki je vpisana na seznam svetovne naravne dediščine, so Starodavni in prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope, ki so čezmejni spomenik, saj si Slovenija vpis deli z dvanajstimi državami. Območje je bilo prvič vpisano leta 2007, Slovenija se je priključila leta 2017 z gozdnima rezervatoma Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle.

Polega koliščarjev na seznamu tudi dediščina živega srebra

Leta 2011 se je Slovenija na povabilo Švice pridružila Franciji, Nemčiji, Avstriji in Italiji pri vpisu Prazgodovinskih kolišč okoli Alp na Seznam svetovne kulturne dediščine. Skupno je bilo na seznam vpisanih 111 manjših lokacij, Slovenija je zastopana z dvema skupinama devetih kolišč na Igu. Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so o koliščih zapisali: "S svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja. Med najbolj imenitne najdbe štejejo ostanke lesenega kolesa, ki je do sedaj najstarejše najdeno kolo z osjo na svetu. Staro je med 5200 in 5150 leti." 

Leto kasneje je bila med svetovno kulturno dediščino uvrščena Dediščina živega srebra. Kot najpomembnejša svetovna rudnika sta bila izpostavljena Almaden v Španiji in Idrija. V Idriji je tako pod mednarodno zaščito infrastruktura za prodajo in pridobivanje živega srebra. Začetki rudnika segajo vse v 15. stoletje, leta 1977 pa je padec cene živega srebra privedel do postopnega zaprtja rudnika. Z več kot 13 odstotki svetove proizvodnje živega srebra je bil idrijski rudnik drugi največji na svetu, v času delovanja ga je prekašal le rudnik v Almadenu.

Vir:zurnal24.si