Od kod izvira prvi april?

 

1. april je znan kot dan norcev oziroma dan norčavosti. Ta dan si ljudje privoščijo šalo na tuj račun, s katero spravijo tistega, ki mu je šala namenjena in je ne spregleda, v zadrego.

 

V nekaterih deželah si lahko prvoaprilsko šalo privoščijo le do poldneva, nato pa je to prepovedano. Od kod izvira ta običaj, ni natančno znano.

 

Leta 1713 je francoski sončni kralj Ludvik XIV. ta dan razglasil za “dan norcev in lažnivcev”. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Številni menijo, da gre pri praznovanju prvega aprila za ostanek običajev, ki so jih praznovali ob pomladanskem enakonočju. Slavja so se začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni pozneje, natanko 1. aprila.

 

Po drugi razlagi naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim. V zadnjem stoletju se je ta neuradni praznik razmahnil po vsem svetu, in to predvsem zaradi razvoja televizije, radia in nazadnje tudi spleta.

 

Eno izmed najodmevnejših šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi oni kupili taka drevesa, da bi jih nato gojili doma. V petdesetih letih si je tudi nizozemska televizija izmislila šalo, ki ji je nasedlo več ljudi. Na televiziji so namreč objavili, da se je stolp v Pisi porušil.

Vir: rtvslo.si