Plini VSLS

 

Znanstveniki opozarjajo na škodo, ki jo ozonu lahko povzročijo t. i. zelo kratkožive snovi oz. plini VSLS. Čeprav nastajajo tudi naravno, njihova človeška proizvodnja narašča.

Plini so dobili svoje ime, ker imajo dobo trajanja manj kot šest mesecev. A kljub temu je škoda, ki jo povzročajo, znatna in bi se glede na poročilo, ki je bilo v ponedeljek objavljeno v časniku Nature Geoscience, utegnila še povečati.

Približno 90 odstotkov teh plinov nastane v oceanih, med drugim jih proizvajajo morska trava in alge ter fitoplankton. So del običajnega cikla tanjšanja in obnavljanja ozonske plasti. Preostalih 10 odstotkov pa proizvede človek in izhajajo iz industrijskih kemikalij na osnovi klora, kot je diklorometan. In ravni tega so se od 90. let preteklega stoletja v številnih delih sveta podvojile, zatrjuje vodilni avtor študije Ryan Hossaini z univerze v Leedsu.

 

"Bili smo precej presenečeni, ko smo videli, kako velik je bil učinek plinov VSLS," je dejal. Po oceni ekipe znanstvenikov so plini VSLS na Antarktiki odgovorni za kar 12 odstotkov škode na ozonski plasti. Na svetovni ravni je učinek še bolj drastičen - v nižji stratosferi gre kar 25 odstotkov izgube ozonske plasti pripisati plinom VSLS.

Vir:rtvslo.si