Triglavski ledenik se krči počasneje

Triglavski ledenik je sredi 19. stoletja meril 40 hektarov, ob prvih meritvah sredi 20. stoletja 15 hektarov, v začetku tega stoletja, natančneje leta 2003, pa je prvič meril manj kot 1 hektar, in sicer 0,7 hektara, kar je manj od velikosti nogometnega igrišča.

Triglavski ledenik je bil sprva znan pod imenom Zeleni plaz ali Zeleni sneg, in sicer zaradi zelene barve firnovega ledu, ki se sčasoma spremeni v ledeniški led. To so opazili že med prvim dokumentiranim pristopom na Triglav leta 1778.

Ledenik, ki leži na severni strani Triglava na nadmorski višini med 2.400 in 2.500 metri, je zaradi svoje lege na jugovzhodnem robu Alp bolj občutljiv na podnebne spremembe kot ledeniki osrednjih Alp, zato se njegova površina vztrajno manjša. V zadnjih desetletjih je brez ledeniških razpok in se ne premika, zato ga uvrščamo med male ledenike ali glacierete. Med letoma 1983 in 2003 so merilci izmerili tudi najhitrejše krčenje ledenika, ki pa se je v zadnjem desetletju zaustavilo. Tako so strokovnjaki glede življenjske dobe ledenika zdaj bolj optimistični, kot so bili pred leti.

Obdobje meritev z vidika spreminjanja ledenika kronološko delimo na štiri dele: prva leta do leta 1964 je zaznamovalo krčenje ledenika. Leta 1952 je bil ledenik prvič geodetsko izmerjen, kar je omogočilo tudi izračun prostornine ledenika. Drugo obdobje, od leta 1965 do leta 1982, je zaznamovala stagnacija v krčenju ledenika. V večini let je ledenik tudi ob koncu talilne dobe prekrival sneg. Tretje razdobje med letoma 1983 in 2003 je zaznamovalo najhitrejše umikanje ledenika. V devetdesetih letih 20. stoletja so posodobili meritve, leta 1999 so začeli tudi redne fotogrametrične meritve, istega leta pa so prvič izmerili debelino ledu z georadarjem. V zadnjem razdobju, po letu 2003, se je krčenje ledenika znova upočasnilo, kažejo podatki. Ali je ta trend le prehoden, se bo pokazalo že v naslednjih letih.

Vir: rtvslo.si