V Alpah že 40 odstotkov ledu manj!

Triglavski ledenik je ob začetku meritev pred 69 leti meril več kot 15 hektarjev, ob koncu lanske talilne dobe pa je meril le še 3,6 hektarja, so zapisali pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. A ni edini, ki se tako drastično krči. Taljenje ledenikov je globalni pojav, ki kaže, da je ohlajevalni sistem Zemlje klonil pod pritiskom globalnega segrevanja. O tem so se med drugim razpisali v raziskavi, ki jo je opravil inštutut za raziskovanje klimatskih sprememb v Potsdamu v Nemčiji, objavljeni v publikaciji Science Advances.


Klimatske spremembe bodo močno vplivale na naše življenje, trdijo raziskovalci – na okolje, živali in ljudi. V dobi, ko naj bi bil ledenik največji, je bil na Arktiki letos najmanjši odkar opravljajo meritve. Tudi na Antarktiki ni nič bolje. V zadnjih 50 letih je tam povprečna temperatura narasla za 3 stopinje Celzija, kot posledica pa se je skrčilo 87 odstotkov ledenikov, 9 ledenih plošč pa je doživelo kolaps.

 

Tudi v gorovjih, kjer so nekoč bile velike ledene plošče, so te vse manjše. Himalaja, Patagonija, gorovje na Aljaski, Alpe, Ural in druga gorovja, ki so v toplih mesecih vir sladke vode, pomembna tudi za agrikulturo, so vse bolj skalnata in vse manj poledenela ter prekrita s snežno odejo. V gorovjih naj bi se skrčilo že do 75 odstotkov ledenikov, trdijo raziskovalci. "Težave niso tako daleč, kot se nam zdijo. Od ledu so odvisne količine sladke vode na našem planetu, blažitev klimatskih vlivov in vzdrževanje temperatur vede v oceanih v ravnovesju. emisije toplogrednih plinov," pišejo pri WWF (World Wide Fund for Nature, svetovni nevladni organizaciji za varstvo narave). Taljenje ledu ogroža številne živalske vrste. Od zadostne količine ledu je odvisno življenje nekaterih kitov, pingvinov, mrožev, polarnih medvedov in mnogih drugih. Kar dve tretjini bi jih lahko poginilo do leta 2050, ocenjujejo.

Vir: moskisvet.com