Več kot 2.000 nezakonitih rudnikov zlata uničuje amazonski pragozd

Rudniki so idealno pribežališče komarjev, ki prenašajo bolezni

Amazonski deževni gozd je resno ogrožen zaradi povečanja manjših nezakonitih rudnikov zlata in izsekavanja gozda ter onesnaževanja voda, s čimer so ogrožena življenja ljudi.

Posebna skupina, ki proučuje dejavnike vpliva na amazonski gozd z družbenoekonomskega vidika (RAISGN), je s pomočjo satelitskih posnetkov in vladnih podatkov pripravila poročilo, v katerem ugotavlja, da je v amazonskem deževnem gozdu najmanj 2.312 nezakonitih rudnikov zlata, poroča Deutsche Welle.

Ti se razprostirajo na območju šestih držav: Brazilije, Bolivije, Kolumbije, Peruja, Ekvadorja in Venezuele, pri čemer skupina opozarja, da ni imela dostopa do podatkov v Gvajani, Francoski Gvajani in Surinamu.

"Z višanjem cen zlata se je v zadnjih letih eksponentno povečalo število nezakonitih rudnikov zlata, še posebej na zaščitenem območju," opozarja vodja RAISG-ja Beto Ricardo. Po svetovni gospodarski krizi pred desetimi leti je namreč postalo zlato znova želena surovina na trgu, s katero želi marsikdo na hitro zaslužiti.

Vpliv na življenje avtohtonih skupnosti

Postopki pridobivanja zlata v rudnikih imajo svoj davek na okolje, saj zlato pridobivajo s pomočjo živega srebra, s katerim so zastrupili reke, ugotavlja RAISG. Ko se živo srebro vpije v zemljo, vodo in posledično v prehransko verigo, lahko povzroči resne zdravstvene težave ljudem, ki živijo na onesnaženem območju.

Kot je dejal vodja avtohtone skupine širian v Venezueli Agustin Ojeda, so rudniki idealno zatočišče tudi za roje komarjev, ki prenašajo bolezni, kot je malarija. "Vpliva živega srebra na onesnaženost voda nihče ne jemlje kot resno težavo, vendar niso onesnažene le reke, temveč tudi ribe, ki jih jemo."

RAISG je objavil poročilo tri tedne pred prevzemom predsedniškega položaja novoizvoljenega predsednika Brazilije Jaira Bolsonara 1. januarja naslednje leto. Bolsonaro je namreč v predvolilni tekmi napovedal hitrejše postopke za pridobivanja okoljskih dovolilnic za infrastrukturne projekte in druge dejavnosti. To pa bi lahko imelo še bolj uničujoč vpliv na območje, saj je v Braziliji največji deževni gozd Amazonije.

Vir: rtvslo.si