Zakaj hrana konča v smeteh?

Sveža zelenjava, solata, sadje, kruh in mlečni izdelki - to

je hrana, ki jo doma največkrat zavržemo in tako "pridelamo" skoraj

četrtino zavržene hrane v državi.

 

Natančnih podatkov o zavrženi hrani ni. Na ministrstvu za

okolje in prostor zato le ocenjujejo, da na dan zavržemo vsaj četrt kilograma

hrane. Ekologi brez meja so pri svojih ocenah strožji - menijo, da je leta 2011

pri nas nastalo najmanj 168.000 ton odpadne hrane, v najslabšem primeru pa tudi

do 270.000 ton.

 

"Obe številki sta izrazito preveliki. To pomeni, da v

Sloveniji zavržemo precej več od 82 kilogramov (to je namreč najbolj

konservativna ocena količine zavržene hrane, op. p.) hrane na prebivalca.

Približno ali pa malo manj kot polovica od tega pade na gospodinjstva,

preostalo pa pade na industrijo - od pridelave do predelave in trgovine,"

je za Val 202 povedal Albin Keuc iz društva Ekologi brez meja. Le minimalen del

zavržene hrane (okoli 10 odstotkov) predelamo, drugo konča na smetiščih.

 

V smeti največkrat zelenjava, sadje in kruh

 

Ekologi brez meja so maja izvedli spletno anketo, v kateri

so ljudi spraševali, koliko in kakšno hrano zavržejo, kaj storijo z ostanki

hrane in podobno. Sodelujoči v anketi so razkrili, da v gospodinjstvu, v

katerem živijo, največkrat zavržejo svežo zelenjavo in solato (tako se dogaja

40 odstotkom sodelujočih), 36 odstotkov jih zavrže sadje, pri 33 odstotkih v

smeteh konča kruh, v 22 odstotkih pa zavržejo mlečne izdelke. Redkeje vprašani

zavržejo globoko zamrznjeno hrano, meso in ribe ter sokove in druge pijače.

 

Vir: rtvslo.si