Zaradi človeštva je od leta 1970 izginilo 60 odstotkov divjih živali

Izumiranje živali ogroža tudi naš obstoj

Ljudje smo od leta 1970 do danes izbrisali z obličja Zemlje 60 odstotkov vseh sesalcev, ptic, rib in plazilcev, opozarja najnovejša raziskava, ki svari, da je uničenje živali ustvarilo razmere, ki grozijo tudi obstoju civilizacije.

Študijo je objavila organizacija World Wildlife Fund (WWF), v njej pa je sodelovalo 59 najuglednejših strokovnjakov, piše Guardian. V njej so ugotovili, da vse večje potrebe ljudi po hrani in naravnih virih uničujejo floro in favno, od katerih so odvisne človekove potrebe po čistem zraku in vodi.

"V spanju hodimo proti robu klifa," je dejal eden izmed vodilnih pri WWF-ju Mike Barrett. "Če bi se človeška populacija zmanjšala za 60 odstotkov, v Severni in Južni Ameriki, Afriki, Evropi, na Kitajskem in v Oceaniji ne bi živel niti en človek več. To je razsežnost katastrofe, ki smo jo povzročili. Ne gre le za izgubo raznolikosti narave, ampak za mnogo več – lahko govorimo že o ogrožanju prihodnosti človeštva. Narave ni le lepo imeti, narava je sistem, ki je nujen za naš obstoj," je dodal.

Pet do sedem milijonov let za okrevanje

Številke so krute – od leta 1970 je zaradi človeka po svetu izginilo 60 odstotkov vseh vretenčarjev in 83 odstotkov vse populacije sladkovodnih živali, v povprečju pa je od leta 1970 izginilo 60 odstotkov sesalcev, ptic, rib, plazilcev in dvoživk. Leta 2014, ko so zadnjič izmerili t. i. Living Planet Index, je število teh živali padlo za 52 odstotkov. Najhuje so prizadete živali v Južni in Srednji Ameriki. Tudi če bi se izumiranje končalo v tem trenutku, bi narava potrebovala pet do sedem milijonov let za popolno okrevanje.

Mnogi znanstveniki menijo, da je svet že vstopil v obdobje šestega množičnega izumiranja živalskih vrst, ki je hkrati prvo, ki ga je povzročila ena izmed vrst – homo sapiens. Najpomembnejši vzrok za izginjanje živali je uničevanje njihovih naravnih habitatov, predvsem zaradi spreminjanja v kmetijske površine. Na tri četrtine vse zemlje na našem planetu danes vpliva človek. Drugi največji vzrok je ubijanje živali za hrano – kar 300 vrstam sesalcev zaradi lova grozi izumrtje, več kot polovica vrst rib pa je tarča industrijskega ribolova.

Vir: rtvslo.si