Zgodovina šminke in šminkanja

Šminko je uporabljala že lepa Kleopatra, ki si je iz zmletih

rdečih hroščev barvala ustnice v rdečo bravo. Šminke so postale izjemno

priljubljene v Angliji v šestnajstem stoletju, ko so se ženske na dvoru kraljice

Elizabete I redno ličile z rdečo šminko. Osnova zanjo je bil čebelji vosek.

Šminke so se od tedaj dalje redno uporabljali tako med bogatimi, kot tudi

revnejšimi sloji, shranjevali pa so jih v posodicah. Šele v začetku prejšnjega

stoletja, so začeli proizvajati šminke na potisk, kot jih poznamo danes. Še

večjo popularnost so šminke dosegle v času razcveta filmske industrije, kjer so

se ženske redno šminkale in ličile. Zato je postalo ličenje nekaj običajnega in

vsakdanjega in šminke se od tedaj dalje znajdejo v skoraj vsaki ženski torbici.

 

Ženske so si torej že od Kleopatre dalje barvale ustnice, da

bi bile lepše in bolj zapeljive. V raziskavi, ki so jo naredili strokovnjaki z

universe v Manchestru so ugotovili, da so obarvane ustnice za moške res privlačne,

največji učinek na moške pa naredijo rdeče obarvane ustnice. Poleg tega so

ugotovili, da moške bolj privlačijo polne ustnice kot tanke. Če je imela ženska

v raziskavi ustnice obarvane rdeče, so ustnicam moški namenili veliko časa za

opazovanje. Nanje so pozitivno vplivale tudi roza ustnice. Če ženske niso bile

našminkane, pa so moški veliko svoje pozornosti namenili tudi očem in lasem.

 

Vir: bodieko.si